Lang Kreol Morisien ki mo prefer apel Morisien - parski, nou anvi nou pa anvi, limem nou lang nasional - li ni enn patwa, ni enn pijinn, ni enn batar franse, ni enn lang neoromann. Li ti ne dan kontak de ou plizier lang e pandan enpe mwens ki trwa siek li finn devlope pou vinn eleman pli for, pli otantik, pli dinamik nou kiltir nasional.
Li pa enn lingwafrangka (stepne lengwistik) ki servi pou kominikasion boustrou e bazik kan kanal kominikasion prensipal finn bouse dan Latour Babel anpann. Li finn vinn kanal kominikasion prensipal ki endispansab pou devlopman Repiblik Moris. Se seki mo pou montre isi, zordi.
Morisien (LKM) li lang maternel (L1) plis ki 80% popilasion Repiblik Moris (apepre 4% Franse; mwens ki 14% Bojpouri; mwens ki 2% tou lezot lang met ansam). Bann rajo ek televizion servi li deplizanpli; 90% bann diskour dan miting/renion politik fer an Morisien; lavi teat finn konn enn veritab revolision parski bann spektak teat ki finn konn enn gran sikse popiler preske tou servi Morisien kouma mediom; bann sermon dan legliz, moske, shivala ek kovil zot deplizanpli pe fer an Morisien. Morisien li prezan dan tou domenn (ekonomi, politik, administrasion, sosial ek kiltirel). Li finn vinn mediom enstriksion dan klas PREVOKBEK e bann ekriven pe servi li ar talan ek konfians pou fer kiltir literer avanse.
MORISIEN(LKM) E DEVLOPMAN EKONOMIK
Lontan, ki li dan lagrikiltir, ki li dan lendistri, zis bann kad ki ti bizen konn lir ek ekrir pou okip diferan nivo manejment; travayer maniel pa ti bizen literesi parski nou ti pe servi teknolozi primer dan nou pei. Zordi sitiasion finn bien sanze. Literesi finn vinn enn konpetans endispansab dan tou sekter, dan tou nivo. Kestion ki nou bizen dimande se ki poursantaz popilasion posed diferan nivo literesi. Mwens ki 50% posed literesi bazik e apepre 20-25% posed literesi fonksionel. Literesi bazik li bien tro feb pou kapav reponn lapel dan enn sosiete modern. Pou kapav debrouye ek fonksione kouma dwatet tou dimoun bizen literesi fonksionel. Si nou pran bann kriter ki nou kone (bann kalifikasion: CPE, SC, HSC), li posib dir ki enn bon pas dan CPE (pa enn pas lor kouto) li endik ki dimoun la posed literesi bazik; sertifika HSC ou enn bon pas dan SC li vedir enn konpetans rezonab dan literesi fonksionel.
Sitiasion grav parski malgre enn envestisman piblik ek prive masif apepre 20-25% pe kapav ariv enn nivo rezonab literesi fonksionel. Pou prodir konpetans neseser pou nou devlopman nou pou bizen double sa sif la pli vit ki posib e viz dan lonterm literesi fonksionel iniversel. Tou sitwayen Repiblik Moris pou bizen dan enn lavenir pa tro lwen konn lir ek ekrir ziska nivo literesi fonksionel. Sinon nou fel dan domenn devlopman ekonomik, politik, sosial ek kiltirel.
KIFER LITERESI BIEN FAY? KI BIZEN FER?
Nivo literesi bien ba. Kifer? Li pa ti kapav otreman. Repiblik Moris se sel plas dan lemonn kot nou ansengn literesi dan TRWA lang ETRANZER ANMEMTAN e pli grav ki tou, lang maternel zanfan la li absan dan klas (apart servi li tanzantan kouma stepne kan kominikasion tom plat kouma enn farata mal belo). Rezita: ena zanfan par milie ki pa konn lir, ekrir ek konte apre 7 an lor ban lekol. Sa li reprezant plis ki gaspiyaz. Li enn form aparteid kiltirel. Pe refiz nou bann zanfan drwa pou viv normalman dan enn sosiete modern e zwir fri sivilizasion modern. Dega ki sa pe fer dan latet zanfan li imans. Enn zour nou pou pey sa bien ser. Kikfwa nou deza finn koumans peye. Eski tousa violans dan pei li normal sa? Li pa pe exprim enn malez? Kisannla responsab? Mo kwar nou tou responsab.
Rezilta proze PREVOKBEK li la pou montre nou ki enn lot sime efikas e imen li ekziste. Apre de-zan aprantisaz literesi dan lang maternel; de-zan itilizasion lang maternel pou aprann lezot size (arismetik, zeografi, siyans ets.); de-zan itilizasion metod gramer-tradiksion pou aprann lir, ekrir ek koz Angle, plis ki 65% bann zanfan la finn fini ariv nivo literesi bazik dan zot lang maternel; zot nivo Angle meyer ki boukou zanfan dan filier normal e zot konesans arismetik ek zeometri siperyer ki boukou zanfan zot laz ki dan lekol segonder. Literesi dan lang maternel finn liber zot lespri. Lot kote bann zanfan dan prevokasionel gouvernman finn tas lor poto me lotorite pe refiz ouver so lizie e pran kont. Bondie, ed mwa pou ouver lizie tang!
Solision irzan se met program PREVOKBEK dan tou lekol prevokasionel dan Repiblik Moris. Anplis bizen sanz politik langaz dan ledikasion primer. Literesi dan lang maternel ek Angle bizen vinn obzektif prensipal ansam ar arismetik dan lang maternel.
Ena pou dir kifer Angle? Kifer pa Franse? Franse pa pli pros ar Morisien(LKM)? Sa enn rezonnman bien fos. Dan laparans lor sirfas, Franse paret pros ar Morisien me sa resanblans la anbet lizie. Se lor nivo gramer/nivo profon ki bizen gete. Angle li enn lang Kreol. Li'si li ti ne dan kontak 2 lang ena 1200 banane desela. Akoz sa gramer Angle ek Morisien resanble. Ala detrwa lekzanp:
1. Tan: Angle ek Morisien ena zis 2 tan: pase ek non-pase.
2. Aspe: Angle ek Morisien servi marker aspe pou desinn kontour bann verb: I eat/ I am eating (mo manze/ mo pe manze); I eat/ I have eaten (mo manze mo finn manze).
3. Fitir li endike swa par enn modal ousa enn adverb letan kouma 'dime': Tomorrow, I'm going/ I will go (Dime mo pe ale/ mo pou ale).
4. Dan sa de lang la azektif ena enn form inik: a beautiful film, beautiful books, a beautiful person; beautiful people, beautiful villages, a beautiful village (enn zoli fim, bann zoli liv, enn zoli dimoun, bann zoli dimoun, bann zoli vilaz, enn zoli vilaz).
5. Jennder an Franse li gramatikalize: un tabouret/ une chaise; son cousin/ sa cousine, ses beaux cousins, ses belles cousines. An Angle ek Morisien jennder li determine par sex (his/her cousin; so kouzen/kouzinn).
Akozsamem bann zanfan ki zot lang maternel li Morisien, zot aprann Angle ar pli gran fasilite. Langaz li enn resours pou devlopman. Si nou konn servi li nou pou avanse for-for. Sinon, nou pou met lak ar noumem.
Pou bann lezot lang, solision ideal se ansengn zot dan lekol segonder kom lang etranzer ki ena so prop pedagozi (enn konbinezon gramer-tradiksion e metod direk).
LITERESI EK KRWASANS EKONOMIK
Deplizanpli literesi pou vinn lesans ki pou alimant moter devlopman. Kifer? Dan tou domenn, teknolozi pe vinn deplizanpli sofistike e TEK (TEKNOLOZI ENFORMASION EK KOMINIKASION) pe vinn esansiel. TEK repoz lor literesi. Dapre dernie resansman selman enn tier popilasion kapav debrouye ar TEK; anviron 15% konekte ar enternet. Drol sa? Non! Pa drol ditou. Anverite sa bann sif la pe dir nou ki nivo literesi li bien ba dan nou pei. Pou vinn enn lil-siber nou pa bizen nek envesti dan TEK me osi ek sirtou dan literesi. Nou ena resours pou reysi. Eski nou ena kouraz politik ki bizen?
Literesi li osi endispansab pou formasion vokasionel ek profesionel pou de rezon. Dabor aprantisaz zis par metod oral kouma ti pe fer lontan, li ensifizan; pou aprann enn metie zordi, enn apranti li bizen konn lir pou aprann teknik ek metod; li bizen konn mizire ek fer kalkil; li bizen konn lir bann enstriksion pou kone kouma pou servi bann zouti modern. Answit teknolozi pe kontinie devlope, pe vinn plis sofistike. Enn zouvriye li bizen kapav lir bann liv, magazinn, lartik pou kone ki devlopman ena dan so domenn e lerla li pou kapav amelior so konesans. Kan pe servi nouvo masinn bizen lir enstriksion pou evit erer ek aksidan. Aprann zame fini e zordizour konesans li ferme dan liv, dan DK (disk konpak), lor enternet. So sezam apel literesi. Limem ouver laport pou les lalimier rantre. Lenportans kiltir lekritir pe grandi; lafors kiltir oral pe diminie.
Aster si nou'le koz bann nouvo sekter dan lekonomi ki dimann literesi avanse, nou pou realize ki literesi li enn konsep dinamik. Nek rapel ki bien lontan ti pou konsider ou literet si ou ti konn zis sign ou nom. Sa zordi li enn konpetans bien mens parski enn dimoun ki zis desinn bann sign, li pa literet. Literesi bazik vedir kapasite ekrir enn ti tex lor oumem dan anviron 150 mo. Literesi fonksionel vedir kapasite lir lagazet e konpran ki lartik la pe dir, lir e konpran kominike ofisiel, ekrir enn let ofisiel, ranpli form innkom tax ets. Literesi avanse vedir lir ek ekrir rapor, disertasion, tez; lir liv spesialize. Ena osi literesi kreatif. Sa se literatir ki bann gran ekriven, kouma Chaucer, Shakespeare, Dante, Rabelais ets. zot kree e ki enflians devlopman lang standar, enn version (jalek) rafine ki vinn enn veritab ikonn kiltirel.
DEVLOPMAN POLITIK EK KILTIREL
Pandan komie letan ankor nou pou servi senbol lor balotpeper ki enn konfesion ki nou nivo literesi li extra dan pens? Zour ki senbol parti nepli neseser lerla nou kapav dir ki nou demokrasi vivan. Tanki nou servi senbol pou fer pie banann eli, nou bizen admet ki nou demokrasi li bien frazil. Pou demokrasi vinn for, literesi bizen vinn for.
Ki bann valer ki permet nou devlop enn idantite nasional? Posib fer li san enn lang nasional? Me nou ena enn lang nasional me nou pa'le rekonet li. Komie letan ankor nou pou koz bel-bel koze lor Morisianism san ki nou pran lapenn desinn kontour konsep la e analiz so konteni, poz bann born ki permet nou pran sime ki pou amenn nou dan bit.
Eski nou satisfe lor kalite literatir ki nou prodir? Si nou tir menot dan nou lespri, kalite artistik pa pou ameliore? Eski nou vre-vremem bileng, trileng ousa anverite mazorite Morisien nou semileng? Otan kestion ki nou bizen reponn si nou'le konn veritab devlopman.
Nou ena enn lasans ki nou pa pe konn explwate. Morisien, nou lang nasional de-facto (pa de-jure) e Angle, nou lang ofisiel, zot toulede apartenir mem fami (zot toulede lang Kreol). Olie nou vinn enn referans mondial dan lansengnman lang maternel ek lang etranzer, nou kontinie gore, fer zako e kouma tang nou prefer viv lizie ferme.
LANG KREOL MORISIEN E BANN AFROKREOL
Me nou problem li pa zis enn zafer lang. Li sirtou enn zafer dinite imen. Ena enn etni dan Repiblik Moris ki mo apel AfroKreol ki diferan ar bann EroKreol. Bann AfroKreol zot anviron 25% popilasion Repiblik Moris. Me zot finn tas deryer midi. Malgre ki zot finn konn gran soufrans, malgre ki zot ankor pe sibir imiliasion, zot finn donn nou enn lang, enn lamizik, enn ladans. Sa lang ki mo apel Morisien (so nom siyantifik li Kreol Morisien) li pa zis lang maternel 80% popilasion; li pa zis nou lang nasional de-facto. Li ena enn trwaziem fonksion: li lang ansestral bann AfroKreol.
Eski nou pe donn tretman ki bizen bann dimoun ki finn donn nou ankado enn bizou rar? Mo pa kwar. Sa bann desandan esklav la zot bann dimoun ki pli dan pens dan Repiblik Moris. Boukou dimoun finn servi zot, mont dadak lor zot ledo. Zordi nou bizen dir, "ASE!" Bann desandan propriyeter esklav zordi posed e/ou kontrol 80% later ek larises Repiblik Moris. Pa enn form aparteid ekonomik sa? Zordi nou bizen dir, "ASE!" Literesi dan pens. Sekirite alimanter dan pens. Nou bizen later pou nou devlopman. Si pa fer atansion, lafaminn pou vinn fer fraka dan nou lakaz. Nou tou ena enn responsabilite vizavi nou bann frer ek ser AfroKreol. Zot pa pe dimann sarite. Zot pe dimann respe ek dinite. Nou bizen donn zot enn koudme parski nou bizen solider ar bann ki ti soufer, finn soufer, pe soufer. Pa kapav kontinie soufer. Repiblik Moris zordi bizen dir, "ASE!"
Dan kad Festival Kreol pa zis enn devwar memwar ki nou bizen fer. Nou bizen fer enn devwar lazistis sosial ki pou fer Repiblik Moris vinn enn model. Ler mo pe koz ar zot, memwar enn gran konbatan, enn militan lamour, vinn dan mo latet. Li ti apel Teddy None. Mo ti gagn benediksion vinn so kamwad ek so koleg pandan detrwa mwa. Avan li ale, li ti donn nou enn kado extra presie: PROZE EMANIEL. Se enn proze ki pou permet bann AfroKreol travers zot LAMER ROUZ. Pou dir Teddy mersi pou tou seki li finn donn mwa, mo finn ekrir enn ti sante ki mo pou partaz ar zot zordi.
EMANIEL LOR BAZ
(Pou Teddy None)
Ki ti pou dir ki enn zour
Ler nou deside marse
Lamer Rouz ti pou kile;
Ki ti pou dir ki enn zour
Tou bann zanfan Emaniel
Ansam ti pou dres latet,
Mars frengan ver lalimier.
Ki ti pou dir ki enn zour
Vilen ti kanar dan nwar
Ti pou vinn enn laprinses;
Ki ti pou dir ki enn zour
Nou ti pou montre sime
Bann ki yer ti kraz nou kor.
Noumem zanfan Emaniel.
Laklos si-zer pe sone;
Zour Emaniel pe leve.
Ale zanfan, trap lame,
Nou fer laronn, nou sant anker.
Mersi. Bondie beni zot.
Dev Virahsawmy
(1e DESAM 2007)